Predstavitev za učence iz pobratene opčine Repentabor

OŠ 8 talcev Logatec 19.10.2009

Sredi pouka sm nam sporočili naj gremo v učilnico 3.c razreda da bom učencem iz Repentabora predstavila svoj dnevnik. Najprej so nam oni predstavili od kod prihajajo in kje je to.Nato sem jaz začela s predstavitvijo svojega dnevnika. Najprej sem predstavila zgodovino Logatca nato pa njegove znamenitosti. Vesela sem bila ker so me poslušali. Po predstavitvi so mi zastavili nekaj uprašanj. Po predstavitvi nas je učiteljica iz Repontaborške šole nagradila z bonboni. Nato smo se pomešali med učence iz Repentaborja in se z nimi pogovarjali. Učenka iz te šole mi je povedala da je na njihov šoli učencev samo za en naš razred. Nato smo se poslovili. Repentaborci so odšli mi pa smo se vrnili k pouku.

Predstavitev na tekmovanju za Male sive celice

(OŠ 8 talcev Logatec, 29. september 2009)

Na naši šoli je potekalo tekmovanje za Male sive celice. Učenci so najprej reševali pisne naloge. Med odmorom, ko je komisija preverjala odgovore, sem dvakrat predstavila svoj dnevnik. V prvi skupini je bil tudi snemalec RTV Slovenija, ki je posenl del mojega nastopa. Na televiziji ga bodo prikazali v mesecu januarju 2010.
Potem ko sem svoj dnevnik predstavila tudi drugi skupini učencev smo se vrnili v šolsko telovadnico.
Eni ekipi naše šole se je uspelu uvrstiti v ustni del tekmovanja, žal pa jim je zmanjkala ena točka za uvrstitev v nadaljno tekmovanje.
Po končanem tekmovanju smo pomagali pospraviti ozvočenje in računalniško opremo. Gospa Judita me je za sodelovanje nagradila z majco na kateri piše "Male sive celice".

Ličinka in odrasel kačji pastir

Knjižničarka nam je predstavila povsem novo knjigo o žuželkah. V njej smo našli fotografije mnogi žuželk in med njimi je bila tudi slika našega "vodnega pajka", ki je zagrabil malo žabico za nogo. Ugotovili smo, da gre za ličinko kačjega pastirja.

15. festival znanosti

Z opazovanjem žabic sem končala in z očijem sva pripravila predstavitev. V program Power Point sva vstavila fotografije in besedilo s katerimi sem prikazala najpomembnejše dogodke v razvoju žabic. Prvič sem celotno predstavitev predstavila učencem 6.d razreda. Učenci so zbrano poslušali, učiteljica pa mi je čestitala za čudovit nastop in mi zaželela še veliko uspešnih raziskovalnih nalog.

Pred nastopom v Ljubljani sem dobila še eno priložnost, da sem predstavila svoj dnevnik. Našo razredničarko gospo Tanjo je močno zanimala moja predstavitev. Prosila me je da jo predstavim še našemu razredu. Učenci in učenke so budno spremljali. Ko je bilo predstavitve konec so bili vsi navdušeni in mnogi so mi čestitali. Ga. Tanja me je od navdušenja objela in mi prisrčno čestitala. Rekla je, da si želi veliko takih učenk in učencev. Za nagrado mi je obljubila čokolado. Ko sem jo dobila sem bila navdušena tudi zato, ker je bila na papir prilepljena prisrčna mala zelena rega. Gospe Tanji sem se lepo zahvalila za darilo. Čokolado smo že zdavnaj pojedli, žabica pa čepi na cvetličnem lončku in me veselo opazuje.

Dan nastopa v Cankarjev domu je bil res nekaj posebnega. Prebudilo me je nasmejano sonce. V šolo nisem šla ker smo imeli športni dan. Sošolci so šli na pohod na Slivnico. Če bi šla zraven bi prepozno prišla v Cankarjev dom. Ko je prišel čas odhoda sva se z očijem najprej namenila v šolo. Ravnateljica mi je podarila prisrčnega ježka in mi zaželela uspešen nastop. Z očijem sva se v Ljubljano odpeljala z avtobusom.

Na parkirišču na Viču je bilo veliko avtomobilov. V mesto niso smeli ker je bil to dan brez avtomobila. Z avtobusom sva se pripeljala do postaje kjer sva izstopila.

Ko sva prišla pred CD (Cankarjev dom) me je oči nekajkrat slikal. Ko sva vstopila sva takoj videla da se dogaja nekaj posebnega. Predstavljenih je bilo veliko stvari. Za prvo mizo sem lahko preizkušala, katere snovi imajo antioksidante. Kakav in zeleni čaj sta jih imela največ. Ker vsebuje čokolada veliko kakava je zdrava, le paziti moramo, da je ne uživamo zvečer, ker ima tudi kofein.

Na drugi mizi sem sestavljala železne kroglice. Na eni strani mize je sedela gospa, ki je z lahkoto sestavila piramido, meni pa to nikakor ni uspelo. Le v čem je skrivnost? Na tretji mizi so bile proge za kroglice, ki so na določenem mestu sprožile mehanizem za vodo. Na četrti mizi so imeli raketo na zrak. Ko so palstenko napolnili z zrakom je naredilo "pok" in raketo je odneslo. Potem je tu bil še planetarij. Z očijem sva ga hotela pogledat, vendar je bilo premalo ljudi. Nato smo odšli v Galusovo dvorano kjer smo videli astronavtko slovensko indijskega rodu. Ime ji je Sunita Williams. Pogledali smo si kratek film o poletu na mednarodno vesoljsko postajo. V dvorani sta bila tudi njena mami in stric. Po koncu predavanje smo ob izhodi iz dvorane dobili sladoled. Ko smo ga pojedli so nam po zvočnikih dali poziv naj gremo proti dvprani kjer bomo predstavljali raziskovalne naloge. Na vrsti sem bila druga. Šlo mi je dobro in po nastopu sem si lahko za nagrado zbral eno knjigo in vzel en sendvič. Doktor Edvard Kobal je s ponosom povedal da je tudi on iz Logatca.

Po predstavitvi sem se šla v stranišče preobleč, ker me je čakalo presenečenje. Oči je bil skrivnosten in mi ni hotel povedati kaj mi je pripravil. Kar neka časa sva hodila po cesti proti živalskemu vrtu. Končno sva prišla do table, ki mi je povedal kakšno presenečenje mi je oči pripravil. Na tabli je bil narisan konj, na njej pa je pisalo "Konjeniški klub Rožnik".

Ta klub ima islandske konje. Ti konji so malo majši in mirni. Najprej sva opazovala fanta, ki je jahal konja, ob njem pa je hodil vaditelj. Povprašala sva kje se zberemo. Odšla sva do hiše, kjer so se že zbirali ostali člani tega kluba. Hitro smo skrtačili vsak svojega konja jim očistil podkve in jih osedlali. Seveda nismo pozabili na varnost zato sem dobila tudi čelado. Jaz sem dobila za jahanje mirno in prijazno kobilo. In odpravili smo se. Potovala sem po Rožniku. Na kobili je prijetno jahati. Jahala sem celo uro, oči in vodnik pa sta hodila ob meni in klepetala. Kobili ki sem jo jahala je ime Jotis kar pomeni kraljica.

Ko je minila ura jahanja sva se odpravila v bljižno restavracijo. Očiju sem se zahvalila za prijetno presenečenje. V restavraciji sva naročila pečen krompirček in dunajski zrezek. Ko sva pojedla sva se odpravila proti domu. Ko sva prišla domov me je čakalo še eno presenečenje. Za nastop v Cankarjevem domu sem dobila Čudovito malo enciklopedijo 1. del Vesolje, znanost.

Predstavitev v Cankarjevem domu v Ljubljani

Vse živali iz akvarija smo vrnili v naravno okolje. S tem smo končali z opazovanjem. Sedaj nas čaka samo še urejanje ugotovitev, priprava poročila in predstavitev naloge na Festivalu znanosti v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Vsem, ki ste pridno brali in komentirali moje zapise se lepo zahvaljujem in vas vabim, da se udeležite festivala znanosi kjer boste lahko izvedeli veliko novega in zanimivega.

Več o festivalu si lahko preberete TUKAJ, program prireditev pa najdete TUKAJ.

Vse živali iz akvarija sem vrnila v naravo

Danes sva z očijem odpeljala še zadnje žabice na mlako. Nesla sva jih na zelo bogato mlako z živalmi, rastlinami in vodo. Odložila sva vse živali, ki so bile v akvariju (žabice, pagložabi, paglavci, pupki, polži in morda še kakšna, ki je niti nisem opazila). V malko sva odložila tudi mah, in ostalo vsebino akvarija.
V vodi sva videla hribskega urha, ki se je delal mrtvega. Urh, ki sva ga videla je bil po trebuhu rumen in temno siv. Vsem žabicam in ostalim živalim, ki so se razvile v akvariju želim lepo življenje v njihovem naravnem okolju.

Žabji kralj je sedaj ostal sam, vendar je kljub temu vesel, ker se je iz paglavcev razvilo veliko žab.

Inventura v akvariju

Akvarij smo postavili na sonce in lahko smo prešeteli živali, ki so še v njem. Našteli smo:

5 žabic

3 paglavce

2 polža

1 pupek

ogromno alg

Akvarij je vedno bolj zelen

V akvariju je ostalo le še par pagložabov in en paglavec. Presenečeno sem opazila, da so kamni v akvariju na debelo obloženi z zelenimi algami. Le od kod so se sedaj vzele alge. Prej ko je bilo v akvariju polno paglavcev, jih pa ni bilo nikjer. Smo morali hoditi ponje na mlako.
Ko pa sem videla, da je v akvariju le še par živalic mi je bilo takoj jasno. Seveda! Dokler so bili paglavci, so pojedli vse alge, sedaj ko jih ni, pa so se alge zopet razrastle.

Danse je v akvariju še 5 žabic in en paglavec. Paglavec je pravi paglavec, saj nima še nobenih nog. Od petih žabic pa sta dve invalidki. Ena ima samo del zanje leve noge, pri eni pa je zadnja leva noga zelo slabo razvita.

Zadnji paglavec

Še ena žabice s poškodovano zadnjo levo nogo.

Skupaj je bilo 5 takšnih žabic.

Mlake se sušijo

Le nekaj dni po tem, ko smo zadnjič nesli žabice na mlako se jih je v akariju spet veliko nabralo. Jaz sem jih polovila nato pa sva z očijem s kolesi odpravila do mlake. Ob cesti je oči videl srno, ko pa sem se še jaz približala je zbežala.
Žabice sva odpeljala na isto mlako kot prejšnič zato, ker sem jaz menila, da morajo imeti druge žabice družbo. Ko sva prišla do mlake sem se jaz osvežila v potoku oči pa je pogledal kje bo izpustil žabice. Apak povsod je bila suša. Tudi tista luža v katero smo odložili žabice pred dnevi, je bila že skoraj suha. Oči je komaj našel mlakužico v katero je odložil še 8 žabic.
Ker je bilo že pozno sva se odpravila domov. Ko sva se pripeljala do G. Logatca sva fotografirala plakat, ki pravi da 1000 litrov vode izpod pipe stane približno 1 €. Enaka količina vode iz plastenk stane pa približno 280 €. To pomeni, da je veliko ceneje če si natočiš kozarček vode iz pipe, kakor da kupiš plastenko. Pa ne samo to. Za izdelavo ene plastenke porabimo pol litra nafte, da o tem koliko jo porabijo tovornjaki ko razvažajo vodo niti ne govorimo.

Tri žabice so umrle, veliko pa jih skaklja po mlaki

Danes smo spet nesli žabice na mlako. Ko sem pogledala v akvari sem videla eno mrtvo žabico. Bila je čisto bleda in noge je imela raztegnjene. Žal mi je žabice ampak takšno je pač življenje. Že v nedeljo je oči odstranil dve mrtvi žabici. Ne vem zakaj so umrle. Vode je dovolj, hrane tudi. Zanimovo je, da so tri žabice brez zadnjih nog povsem zdrave.
Polovila sem ostale žabice, med njimi so tudi tri žabice brez zadnje noge in jih pripravila za pot. Pripravili smo kolesa in se odpravili na mlako. Tokrat je šel z nami tudi sosed Matic. Ko smo prišli do potoka, je oči rekel, da se lahko poigramo v potoku, on pa je odšel pogledat za lužo, kjer bi odložili žabice. Oči je našel čudovito lužo polno lepljivega blata in vodnih rastlin. V njej je videl tudi belouško. Matic se je ugreznil v blato tako globoko, da mu je sezulo krokse. Žabice bodo imele varno zatočišče.
Ko so naše žabice (bilo jih je več kot 10) odskakljale v svobodo, smo došli po potoku navzdol. Dolgo smo hodili po strugi. Prebijali smo se mimo starih, podrtih dreves, blodili med listi lapuha, ki so bili skoraj večji od nas in šli pod mostom, ker nam je voda segala skoraj do riti. Ko smo prišli do mlake kjer smo spomladi zajeli mrest, smo se malo posušili in se obrnili nazaj. Tudi nazaj je bila pot zelo zanimiva in razburljiva. Srečno smo se vrnili do koles kjer smo še malo počofotali po vodi nato pa smo se mimo sotočja potokov Reka in Črni potok odpravili domov.

Na mlako smo odnesli še 11 žabic

V nedeljo, 9.8.2009 smo na mlako odnesli še 11 skakajočih žabic. Ker se je luža v kateri smo pobrali mrest povsem posušila, žabice odložimo tam, kjer je stoječa voda in v njej ni rib. Tokrat smo žabice odložili v majhno jezerce sredi travnika. V jezercu je polno zelenih alg, s katerimi smo hranili paglavce. Kot kaže so alge začele ponovno rasti.

Še osem žabic je na svobodi

Danes je oči odnesel še osem žabic na svobodo. Ker mi močvirja še zdaleč niso po okusu je oči šel na mlako sam. Žabice so veselo poskakale iz kozarca. Sprva so samo gledale naokoli, potem pa so veselo odskakljale. Žabicam na mlaki želim čim bolj srečno življenje. Tudi njegovo veličanstvo prevzvišeni Žabji kralj, je ostal doma. Je imel zelo pomenbno delo.

V akvariji je še veliko paglavcev. Veliko je tudi pagložabov. Tako da bo tudi žabic še kar nekaj. Pajka pa ne vidim več. Žabico brez ene noge pa imam še vedno doma.

Zelo zaposleni žabji kralj.

Pet žabic je že na svobodi

V akvariju imamo že šest žabic. Ker so že velike in samostojne, smo se odločili, da bomo odnesli na mlako. V pokrov steklenega glaža smo naredil luknje, v glaž pa smo dali dali moker papirnat robček. Sedaj je bilo treba žabice samo še poloviti. To se naredila jaz. Šlo mi je dobro. Ujela sem pet žabic. Žabico z eno nogo smo pustili doma, saj je verjetno bolj na varnem kot v naravi. S seboj smo vzeli tudi žabjega kralja, ki je že nestrpno čakal, da popelje svoje žabice v naravo.

Proti mlaki smo se odpeljali s kolesi. Da smo našli premerno lužo smo morali peš daleč čez močvirje. Ko smo skočili čez manjši potoček je oči rekel, da jih v potoček ne bomo dali ker so v njem ribe. Še nekaj časa smo hodili in končno smo našli primerno mlako. Vode je bilo malo, zato pa v njej ni bilo rib. Ker je sedaj že dlje časa suša, smo prepričani, da bo voda ostala, tudi če še nekaj časa ne bo deževalo.

Žabji kralj, se je ponosno usedel na rob mlake, odprli smo kozrec in žabice so počasi in previdno poskale svobodi naproti. Le največja moja Prva žabica ni hotela iti. Kar nekaj časa je trajalo, da se je odločila za skok v prostost. Ko smo že skoraj odšli je moja Prva žabica skočila na list in gledala za nami.

Od sedaj naprej ne bo več solate z babičinega vrta, pa tudi lesenega pokrova nad akvarijem ne. Bodo pa širjave močvirja v katerih bodo žabice svobodne, kjer pa jih čakajo tudi nevarnosti.

Hura, v akvariju imamo štiri žabice!

Po zajtrku sem šla pogledat akvarij. Na mahu sta sedeli dve žabici, ena pa je bila na kamnu. Dve sta bili majhni, ena pa velika. Velika je vrjetno moja prva žabica. Med žabicami na skali, sem prepoznala tudi ubogo žabico brez ene zadnje noge. To odkritje me je zelo razveselilo. Žabice so se le skrivale, jaz pa sem mislila da jih je pojedel pajek. Ko sem že skoraj pokrila akvarij, sem opazila še četrto malo žabico.

Le kam sta se skrili žabici

Danes je bil lep dan. Že na vse zgodaj smo šli v Ljubljano. Ko sem se vrnila sem pogledala kje sta žabici. Do sedaj sta se razvili dve. Prva moja najljubša žabica in druga žabica, revica brez ene zadnje noge. Pa ni bilo nobene. Žabici sta se že pred nekaj dnevi nekam skrili. Vedno bolj sumim pajka, da ju jo je pojedel. Vsi (mami, Martin in jaz) smo proti pajku le oči drži z njim. Oči pravi, da je pajek ubogi in da če je žabici pojedel, da je že prav tako. Mi pa se s tem ne strinjamo.

Vodni pajek je napadel malo žabico

Že na vse zgodaj sije sonce in tudi toplo je že. Z bratom se hitro oblečeva in greva iskat prijatelja. Nekaj časa smo se igrali, nato pa nam je oči prišel povedat, da je žabico za nogo zagrabil vodni pajek. Nihče mu ni verjel. Nato sem odšla pogledat žabico. Uboga žabica je malo šepala ampak ni ji bilo zelo hudo. Očiju sem zelo hvaležna, da je rešil prvo žabico. Pajek se je skril in ga ni več na spregled. Zagotovo ima slabo vest.
Z očijem sva ga prvič videla kakšen dan nazaj. Ker nisva vedela, da lahko škoduje žabici ga nisva odstranila. Pri opazovanju žabice in paglavcev sva v akvariju odkrila še eno žival. Velika je približno tako kot paglavec, le da je veliko bolj vitka. Glavo ima široko in obdano s škrgami. Ima štiri noge in spominja na človeško ribico. Ogledate si jo lahko na spodnji sliki.

Imamo prvo pravo žabico

No pa smo dočakali veseli dan, ko je po akvariju poskočila prva žabica. Sedaj pa je šlo vse skupaj res zelo hitro, tako kot je napovedala ga. Julija. Predvčerajšnjim smo opazili paglavca z vsemi štirimi nogami in repom. Ta pagložabec je včeraj že veselo poskakoval po akvariju. Rep ga pri tem ni prav nič motil.
Danes pa sem ugotovila, da pagložabca ni več, imamo pa prvo žabico. Rep rep mu je odpadel od včeraj na danes. Sedaj preživi večino časa na kopnem. V akvariju imam ploščat kamen, kjer se mala žabica najraje zadržuje. Tam najde udoben položaj pri karerem ima trup v vodi, glavo pa na suhem. Žabica skače neverjetno daleč. Tudi za 10 svojih dolžin daleč. Kar poizkusite skočiti tako daleč. Zna plezati tudi po steklu in biti moram še posebno pazljiva, da mi s prsta ne skoči iz akvarija. Tudi ostali paglavci se razvijajo in žabji kralj bo kmalu pospremil svoje podložnike v naravno mlako.

Prvi paglavec ima že vse štiri noge

Danes smo paglavcem ponovno menjali vodo. Ker je bila voda zelo umazana je oči odlival staro vodo, jaz pa sem prinašala svežo deževnico. Velikokrat sem jo že prinesla, ko mi je oči pokazal paglavca, ki je imel prednje in zadnje noge. Na nogah ima štiri prste, med nimi pa še ni plavalne kožice.

Zelo sem se razveselila, da je prvi paglavec že skoraj žaba. Sedaj moramo počakati le še toliko časa, da mu odpade rep.

Prvi paglavec že ima noge

Pa smo končno dočakali trenutek, ko so prvemu paglavcu na dan pokukale zadnje noge. To se je zgodilo približno 4 mesece od odložitve jajčec.
Razlika med najbolj razvitimi in najmanj razvitimi paglavci je sedaj še bolj opazna. Paglavci pridno jejo. Najbolj jim paše na drobno sesekljana solata. Pojejo do 2 solatna lista na dan. Alg nimamo več.

V jami smo videli dve krastači

Za konec šolskega leta ogledat smo si učenci 3.c ogledali kraško jamo. Po lestvi smo se spustili v Tomažinov brezen blizu Hotedršice. Na dnu 5 m globokega vhodnega brezna smo zagledali majhno krastačo. Sošolka Špela me je opozorila, da se 1 m stran premika še ena krastača. Po velikosti sodeč, je bila ena starš, druga pa potomec. Ogledali smo si celo jamo, ki se konča z lepim jezerom. Globje v jami nismo našli nobene žabe več.

Oči mi je povedal, da je kot jamar večkrat na vhodu v jame našel krastače. V jame se zatečejo ker je tam vlažno. Mi pa mi jasno, kako bo krastača splezala ven iz jame, saj so stene popolnoma navpične. Krastače so znane po tem, da potujejo daleč stran od mlake kjer so se rodile, in da se vsako leto vračajo do nje, da odložijo mrest. Tomažinov Brezen je od najbližje mlake oddaljen več kilometrov in prava uganka je, kako se bo krastača vrnila do nje.

Paglavci so še zmeraj paglavci

Paglavci so že res debeli, ker pridno jejo solato. Še sreča, da so se alge razmnožile, da bojo paglavci jedli osnovno hrano. Sicer pa mirujejo. Mislim pa, da tudi paglavci hodijo spat. Tega ne vem natančno. Bliža se čas, ko bodo paglavci postali žabe in bodo začeli jesti mušice. Pogosto hodijo po zrak in pojejo zraven tudi košček solate.

NET Etika - Ostanimo ljudje

Učenci 3.a razreda pridno berejo in komentirajo objave na blogu. Da ne bo dileme kaj je prav in kaj ne, na pobudo učiteljice Julije prilagam povezavo na datoteko z osnovnimi pravili obnašanja na spletu. Prav vse kar je zapisano lahko povemo z dvema besedama OSTANIMO LJUDJE. Več podrobnosi pa si lahko preberete če kliknete TUKAJ.
Miran

Odgovori na komentarje učencev 3.a

• Čestitam, da bosta tudi Miha in Jure imela svoj dnevnik. Glede paglavcev pa naj vaju nič ne skrbi, ker nanje budno pazimo.
• Uroš alge bom razmnoževala, ker se je mlaka v kateri smem dobivala alge izsušila. Upam, da nama bo z očijem uspelo, sicer bodo morali paglavci zopet jesti mamino solato.
• Eva hvala, da upaš da bo zraslo čim več žab. Tako upam tudi jaz saj so mi žabe všeč. Pa če te še to zanima najbolj mi je pri srcu zelena rega.
• Aljaž in Andraž s paglavci je vse vredu in se lepo razvijajo. So zelo živahni in zelo hitro plavajo in lepo se jim vidijo zadnje noge.
• Hvala Aljaž za pohvalo. Mislim da bo tudi tvoj dnevnik uspešen če ga boš pisal z veseljem. Pa naj bo tema kakršna koli.
• Tjaša lepo, da si poslušala pesem. Ali ti je všeč ? Meni je. Mogoče se da najti še kakšno. Ali ste se učili deklamacijo Žabeceda. Tudi ta deklamacija mi je všeč.
• Katja me veseli, da ti je pesem žabja svadba všeč. Jaz je neznam na pamet, vendar sem jo slišala že zelo velikokrat.
• Paglavci so se najedli Karin. Čeprav trenutno ne jejo alg, ampak solato. Ampak ne stradajo. Imajo se vredu. Lepo da ste peli žabjo svadbo.
• Paglavci so že veliki Mihaela in Neža. Zelo hitro plavajo in veselje jih je gledat. Vesela sem, da sta se odločili, da bosta vsak dan spremljali moj dnevnik.
• Adrijana in Katarina, nevem kaj bo ko alg ne bo več. Pomojem pa vseno ne bodo pomrli. Vesela sem, da bi jim dali kos kruha vendar tega na žalost ne jejo.
• Ana, alg še nisem poiskusila. Hvala za pripombo o morskih algah. Če so zdrave me nič ne čudi da jih ljudlje dajajo k hrani.
• Blaž, če pesmi ne znaš je vedno priložnost, da se jo naučiš.

Paglavci se imajo dobro

Včeraj zvečer je oči paglavcem zamenjal vodo. Ker jim je zmanjkalo hrane, je odšel do naše mlake po alge. Zaradi suše se je mlaka, v kateri smo vedno dobili alge, skoraj izsušila. Kljub temu mu je uspelo dobiti nekaj hrane za naše bodoče žabe. Večino so jih dobili paglavci, nekaj pa jih je dal v kozarček, ker bomo poizkusil alge razmnoževati - gojiti. Zelo upam , da nama bo uspelo, ker mamine solate ne marajo tako kot alg, ki so jim osnovna hrana.

Učencem 3.a velja posebna pohvala za skrb naših žabic. Kot je slišati, so nekateri že postavili svoje bloge in že veselo pišejo. Ker naše žabice še ne pojejo, vam svetujem, da poslušate zanmenito Žabjo svatbo. Posnetek je iz leta 1931 in je imeniten kljub škrtanju in prasketanju. Za domačo nalogo izračunajte koliko je ta pesem stara. Anjino najljubše žabje petje pa je petej Zelene rege. (dodal oči)

Šli smo poslušat žabe

Doma imamo CD avtorja Tomija Trilarja "Sloveske žabe"na katerem so posnetki oglašanja različnih vrst žab. Meni najlepše kvaka zelena rega. Pozno zvečer smo se odpravli na sprehod okoli Sekirice (hrib v okolici Logatca). Žabje petje smo hoteli slišati v živo. Žal nismo slišali nobene žabe, le murenčki so veselo prepevali. Knjižničarka naše šole ve povedat, da je bila včasih pod Sekirico velika mlaka polna žab in njih pesem je bilo slišati že od daleč. Mlako so pred desetletji, ko so regulirali strugo Logaščice zasuli in od takrat žabje pesmi ni več. Ampak vseno je bil lep sprehod.

Oči mi je povedal, da so iz močviraj na mlaki kjer opazujemo paglavce že umaknili prevrnjen avto. Vesela sem, da so avto umaknili, ker je ležal v bližini vodnega zajetja.

Z mlake smo se vrnili zelo razočarani

Že več kot en mesec je od kar smo, v močvirju pod robom ceste opazili poškodovan atomobil. Zadnjič ko smo bili na mlaki je še stal na kolesih, tokrat pa je bil prevrnjen. Kot kaže je nekdo potreboval kolesa in je avto obrnil na streho. Kam je steklo olje iz motorja (4 litre), olje iz menjalnika (4 litre), zavorna tekočina in kislina iz akumulatorja ni težko uganiti. Veliko težje je razumeti, kako da se nihče ne zgane. Ne samo zaradi žab in ostalih živali, ki živijo na močvirju ampak tudi zaradi približno 300m oddaljenega vodnega zajetja za Logatec.
Mlaka v kateri smo spomladi našteli 20.000 žabjih jajčec navadne žabe, kasneje pa še vsaj 5.000 jajčec krastače je zaraščena in prazna. Nikjer nismo videli niti enega paglavca več. Tudi drugih živali ni bilo videti.
V Logatcu ni bilo dežja že od 1. maja. To se vidi tuni na mlaki na katero hodimo po alge. Ta je že skoraj čisto brez vode. Tudi tam ni nikjer videti življenja. K sreči za jutri napovedujejo deževje, tako da se bo mlaka ponovno napolnila z vodo.

Ko smo bili prvič na mlaki, smo videli kako je velika ptica ujeda odnesla žabo. Koliko živali pa bo odneslo onesnaženje prevrnjenega avtomobila?

Predstavitev v 3.a razredu naše šole

Ker učenci 3.a razreda niso mogli priti na predstavitev v jedilnico, me je gospa Julija, povabila, da pridem dnevnik predstaviti tudi v njihov razred. Učenci so pozorno poslušali in so bili nad dnevnikom navdušeni. Vzeli so si čas, in mi napisali kar nekja komentarjev. Vesela sem, da so komentirali in se jim za komentarej lepo zahvaljujem. Hval tudi Juliji za povabilo.

Paglavci so še vedno paglavci. Še naprej pridno berite dnevnik in izvedeli boste kdaj bo žabji kralj, pospremil mlade žabice nazaj na mlako.

Učenca Jureta zanima kako se naredi svoj spletni dnevnik. To je tako enostavno, da bolj skoraj ne bi moglo biti. Možnosti je veliko. Lahko poizkusiš na tem internetnem naslovu:

Google Blogger (klikni)

Vse kar moraš storiti je, da prebereš navodila in jim slediš. Vsega skupaj so le trije koraki. Če ne bo šlo, ti bova z očijem rada pomagala.

Zakaj so paglavci črne barve

Ker so jutra še vedno zelo hladna, se tudi voda v akvariju ohladi. Žabe nimajo stalne temperatura in paglavci prav tako. V mrzlih jutrih kar malce otrpnejo. Živahni postanejo šele ko jih ogreje sonce. Ker temna barva najbolj vpija svetlobo in toploto so po mojem paglavci zato črne barve da jih lahko sonce čim hitreje ogreje. Ko pa jim postane prevroče, radi poiščejo senco za skalo ali mahom.

Paglavcem sem zamenjala vodo

Kar se nege tiče paglavci niso preveč zahtevni. potrebujejo hrano in čisto vodo, ne marajo prevč sonca, kakšne misli je mislila sraka ki se jim je približevala pa še ne vem.
Danes sem paglavcem zamenjala vodo. Staro vodo sem s kozarcem odvzemala iz akvarija in jo odlila na vrt. Dolila sem svežo deževnico brez klora.
Alg skoraj ni več. Paglavci zelo velliko jejo. So zelo aktivni in po 3 sekunde držijo usta nad gladino vode.

Le kam so šli paglavci?

Včeraj - v nedeljo smo šli pogledat paglavce na mlako. V malki smo videli vse polno paglavcev krastače, paglavci navadne žabe pa so izginili. Nikjer več jih ni bilo videti. Le kam so šli ?
Lahko da so se nam skrili? Lahko da so jih pojedli pupki, ki so se kar naenkrat pojavili v žabji mlaki. Pupkov je vedno več. Bomo videli, kaj se bo zgodilo s paglaci krastače! Ko smo začeli opazovati paglavce na mlaki smo ocenili, da je v mlaki 20.000 paglavcev navadne žabe. Včeraj pa na mlaki nismo videli niti enega več. Ali je možno da so vsi paglavci končali svojo življensko pot, še preden so postali žabe?

Na mlaki polni zelenih alg smo jih zajeli en kozarec za naše paglavce. Paglavci so bili že siti mamine solate in so planili na alge. Kar vse črno je bilo okoli alg. To je res prava hrana za paglavce. Danes alg že skoraj ni več in kmalu bomo morali ponovno na malko.

Našim paglavcem so že zrastle zadnje noge. Tudi vse bolj pogosto prihajajo na površje in zajemajo zrak. Kaže da se že pripravljajo na življenje na kopnem.

Paglavci so dobili solato

Na paglavcih nisem opazila nobene razlike. Ker so pojedli vse alge je voda čista. Za kratko nadomestilo jim je mami dala solato. Jaz sem solato narezala čisto na drobno saj imajo paglavci čisto majhna usta. Desko ki ščiti akvarij pre srako puščam še vedno na akvariju saj se bojim, da jih bo sraka pojedla če ne bodo pokriti.

Paglavci so pojedli vse alge

Paglavci se lepo razvijajo. So debeli in hitri. Pojedli so že vse alge, ki smo jih prinesli z malke. Akvarij je zelo čist. Izgleda, da paglavci pojejo vse kar je majhnega in užitnega.
Oči me je opozoril na srako, ki se je bližala akvariju. Ne vem kaj je iskala, ampak zaradi previdnosi sem akvarij raje pokrila z leseno desko.

Na začetku imajo paglavci zelo izrazite škrge, ki počasi zakrnijo.

Sedaj lahko napišete tudi komentar

Učenci 3.b razreda so povedali, da so hoteli napisat komentar in da ni šlo. Pregledal sem nastavitve in ugotovili, da je manjkala ena kljukica v nastavitvah. Sedaj je kljukica postavljena in se da napisati tudi kakšen komentar.

Miran

Predstavitev raziskovalnih nalog

Danes sem imela predstavitev "Dnevnika male žabice" v jedilnici osnovne šole. Vesela sem, da mi je šlo super. Tudi druge predstavitve so bile zanimive, najbolj mi je bila všeč "VODA JE VIR ŽIVLJENJA".

Peš do mlake in nazaj

Lep sončen dan smo izkoristili za pohod do mlake. Na poti smo videli polno zanimivih stvari. Odkrili smo še eno mlako, kjer je prava žaba odložila mrest. Videli smo povoženo belouško, v mlaki, ki jo opazujemo pa smo odkrili pupka in številne pajke ter drsalce.

Pot nazaj je bila kar naporna, saj smo šli čez drn in str, zato pa je toliko bolj teknilo kosilo.


Z našimi paglavci ni nič posebno novega. Opazili smo da se radi skrivajo med kamenčki, z malke pa smo jim prinesli tudi malico - zelene alge SPIROGIRE.

Jutri je pomemben dan

Tokrat bom zapis naredil jaz (očka), saj naša mala žabica že spi. Zvečer sva še enkrat ponovila kako bo potekala jutrišnja predstavitev v jedilnici osnovne šole. Učenci bodo predstavili svoje raziskovalne naloge.

Velike spremembe tudi v mlaki

Kje je ves ta mrest?

Danes smo šli zopet na mlako. Presenečeni smo opazili da je mresta zelo malo. Na začetku našega opazovanja smo izmerili da je bilo mresta za približno 20 posod. Danes smo ocenili, da ga je samo še za 3 posode. Kam je izginil mrest?

Lahko da ga je odnesla visoka voda. V ponedeljek, 30. marca je Logaščica tako narasla, da je poplavila nekatere mostove. Zadnja tako visoka voda je bila pred tridesetimi leti.

Lahko da so druge živali pojedle mrest. Lahko da so ga pojedle ptice. V nedeljo smo v Planini videli, da so se štorklje že vrnile.

Lahko pa da so ga požrle krastače. V vodi smo opazila mrest od krastače, ki je kot dolga veriga. Lahko da je "naš" mrest pojedla krastača, ki se je tam odložila svoj mrest. "Naš" mrest, ki je še ostal, je v malaki malce ločen od tiste malke kjer je mrest odložila krastača.
Lahko rečem, da se žabe enake vrste med seboj marajo, saj sva z očijem videla različno stare mreste iste vrste žab. Kako pa se marajo žabe različnih vrst, pa še ne vem? Morda nam bodo ta odgovor dali že paglavci.

Paglavci, ki so preživeli se uspešno razvijojo na mlaki in pri nas.

Vroč dan - nekaj paglavcev je umrlo

Tole bo pa verjetno najbolj žalosten zapis v tem blogu. Danes je bil letošnji najtoplejši dan z močnim soncem, ki je bilo verjetno usodno za paglavce. Še prejšnji teden smo se borili z mrazom in jutranjim ledom v akvariju, zato sva imela akvarij na soncu. Danes ko je bilo preko 20 stopinj pa bi moral biti akvarij v senci. Napaka, ki se me bi smela zgoditi.

Ogrožene živalske vrste

V Sloveniji živijo predstavniki devetnajstih vrst dvoživk. Delimo jih na repate krkone (Urodela) in brezrepe dvoživke ali žabe (Anura). Med repate krkone spadajo človeška ribica ali močeril, 2 vrsti močeradov in 3 vrste pupkov, med brezrepe dvoživke pa 13 vrst žab. Vse vrste, z izjemo navadnega močerada, so zavarovane z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS 57/1993, 61/1993, 69/2000) in vse so uvrščene na Rdeči seznam (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam, Uradni list RS 82/2002).

* Spletni naslov z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah:
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_URED680.html

* Spletna strani z vsebino s področja varstva narave:

http://www.arso.gov.si/narava/
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_politiko_ohranjanja_narave/ http://www.zrsvn.si/sl/

Z Anjo se zavedava kako pomenbna je skrb za ohranitev živalskih vrst. Za pomoč sva se obrnila na Agencijo Republike Slovenije za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor kjer sva dobila točno informacijo o možnostih odvzema živalskih vrst iz njihovega naravnega okolja.

Ker gre v anjinem primeru za raziskovalno delo in bova vse živali po končanem opazovanju vrnila v okolje od koder sva jih vzela smeva gojiti paglavce tudi doma.

Najlepša hvala ga. Mateji Blažič iz ARSO za pomoč in pojasnila.

Paglavci so šli prvič od doma

Imeli smo res prijeten sončen dan, ki je ogrel tudi paglavce. Nekateri so že tako veliki, da so prvič odplavali stran od mresta - svojega doma. Mresta je vedno manj, saj jim je to prva hrana. Tisti ki so odplavali od njega, pa so verejtno poizkusili tudi alge, ki so se kar lepo razrasle.
Paglavci veselo migetajo z dolgimi repi, na glavah pa se jim lepo vidijo škrge - tako kot pri človeški ribici.

Paglavci so prišli na sonce

Končno smo imeli en lep pomladni dan. Posijalo je sonce zato se je ogrelo. Paglavci so oživeli.
Zdaj so vsi zunj jajčec, še vedno pa se ne odmaknejo mresta. Očitno jim paše toplota, saj so se nabrali na tisti strani mresta, ki je najbolj obsijan od sonca. Zdaj so paglavci že veliki in več migajo.
V času od kar opazujem mrest s je na vodi večkrat nabral led. Tako hladno je bilo. To pa kot kaže ni škodovalo jajčecam saj nisem opazila niti enega v katerem bi paglavec poginil.

Paglavčki so zlezli iz mresta

Poplava kakršne v Logatcu ni bilo že 30 let je za nami. Kaj je z mrestom na mlaki še ne vem saj do mlake še nismo šli. Se pa kljub temu da je hladno in deževno vreme veliko dogaja z mrestom v akvariju.
Danes me je oči opozoril naj dobro pogledam v akvarij. Na mrestu sem opazila veliko majhnih palčk. Očiju sem rekla, da je v kavariju polno smeti. Ampak bila je pomota. To so bili iz jajčec razviti paglavci. Na prvi pogled so bili res kot palčke. Ampak ko sem jih dlje časa opazoval sem videla, da se te črne palčke zvijejo v bubo in se iz bube rautezajo v podolgovate črne palčke. Palčke niso trdne ampak migajo. Opazila sem tudi, da je večina jajčec mresta praznih, le tu pa tam je bil v kakšnem še paglavcec.
No tako zaj so pa paglavci zunaj! Do sedaj so bili varno skriti v sluzastem mrestu in nisem opazila, da bi jih kdo ogrožal. Ali bodo tako varni tudi v novem okolju?