Tri žabice so umrle, veliko pa jih skaklja po mlaki

Danes smo spet nesli žabice na mlako. Ko sem pogledala v akvari sem videla eno mrtvo žabico. Bila je čisto bleda in noge je imela raztegnjene. Žal mi je žabice ampak takšno je pač življenje. Že v nedeljo je oči odstranil dve mrtvi žabici. Ne vem zakaj so umrle. Vode je dovolj, hrane tudi. Zanimovo je, da so tri žabice brez zadnjih nog povsem zdrave.
Polovila sem ostale žabice, med njimi so tudi tri žabice brez zadnje noge in jih pripravila za pot. Pripravili smo kolesa in se odpravili na mlako. Tokrat je šel z nami tudi sosed Matic. Ko smo prišli do potoka, je oči rekel, da se lahko poigramo v potoku, on pa je odšel pogledat za lužo, kjer bi odložili žabice. Oči je našel čudovito lužo polno lepljivega blata in vodnih rastlin. V njej je videl tudi belouško. Matic se je ugreznil v blato tako globoko, da mu je sezulo krokse. Žabice bodo imele varno zatočišče.
Ko so naše žabice (bilo jih je več kot 10) odskakljale v svobodo, smo došli po potoku navzdol. Dolgo smo hodili po strugi. Prebijali smo se mimo starih, podrtih dreves, blodili med listi lapuha, ki so bili skoraj večji od nas in šli pod mostom, ker nam je voda segala skoraj do riti. Ko smo prišli do mlake kjer smo spomladi zajeli mrest, smo se malo posušili in se obrnili nazaj. Tudi nazaj je bila pot zelo zanimiva in razburljiva. Srečno smo se vrnili do koles kjer smo še malo počofotali po vodi nato pa smo se mimo sotočja potokov Reka in Črni potok odpravili domov.