15. festival znanosti

Z opazovanjem žabic sem končala in z očijem sva pripravila predstavitev. V program Power Point sva vstavila fotografije in besedilo s katerimi sem prikazala najpomembnejše dogodke v razvoju žabic. Prvič sem celotno predstavitev predstavila učencem 6.d razreda. Učenci so zbrano poslušali, učiteljica pa mi je čestitala za čudovit nastop in mi zaželela še veliko uspešnih raziskovalnih nalog.

Pred nastopom v Ljubljani sem dobila še eno priložnost, da sem predstavila svoj dnevnik. Našo razredničarko gospo Tanjo je močno zanimala moja predstavitev. Prosila me je da jo predstavim še našemu razredu. Učenci in učenke so budno spremljali. Ko je bilo predstavitve konec so bili vsi navdušeni in mnogi so mi čestitali. Ga. Tanja me je od navdušenja objela in mi prisrčno čestitala. Rekla je, da si želi veliko takih učenk in učencev. Za nagrado mi je obljubila čokolado. Ko sem jo dobila sem bila navdušena tudi zato, ker je bila na papir prilepljena prisrčna mala zelena rega. Gospe Tanji sem se lepo zahvalila za darilo. Čokolado smo že zdavnaj pojedli, žabica pa čepi na cvetličnem lončku in me veselo opazuje.

Dan nastopa v Cankarjev domu je bil res nekaj posebnega. Prebudilo me je nasmejano sonce. V šolo nisem šla ker smo imeli športni dan. Sošolci so šli na pohod na Slivnico. Če bi šla zraven bi prepozno prišla v Cankarjev dom. Ko je prišel čas odhoda sva se z očijem najprej namenila v šolo. Ravnateljica mi je podarila prisrčnega ježka in mi zaželela uspešen nastop. Z očijem sva se v Ljubljano odpeljala z avtobusom.

Na parkirišču na Viču je bilo veliko avtomobilov. V mesto niso smeli ker je bil to dan brez avtomobila. Z avtobusom sva se pripeljala do postaje kjer sva izstopila.

Ko sva prišla pred CD (Cankarjev dom) me je oči nekajkrat slikal. Ko sva vstopila sva takoj videla da se dogaja nekaj posebnega. Predstavljenih je bilo veliko stvari. Za prvo mizo sem lahko preizkušala, katere snovi imajo antioksidante. Kakav in zeleni čaj sta jih imela največ. Ker vsebuje čokolada veliko kakava je zdrava, le paziti moramo, da je ne uživamo zvečer, ker ima tudi kofein.

Na drugi mizi sem sestavljala železne kroglice. Na eni strani mize je sedela gospa, ki je z lahkoto sestavila piramido, meni pa to nikakor ni uspelo. Le v čem je skrivnost? Na tretji mizi so bile proge za kroglice, ki so na določenem mestu sprožile mehanizem za vodo. Na četrti mizi so imeli raketo na zrak. Ko so palstenko napolnili z zrakom je naredilo "pok" in raketo je odneslo. Potem je tu bil še planetarij. Z očijem sva ga hotela pogledat, vendar je bilo premalo ljudi. Nato smo odšli v Galusovo dvorano kjer smo videli astronavtko slovensko indijskega rodu. Ime ji je Sunita Williams. Pogledali smo si kratek film o poletu na mednarodno vesoljsko postajo. V dvorani sta bila tudi njena mami in stric. Po koncu predavanje smo ob izhodi iz dvorane dobili sladoled. Ko smo ga pojedli so nam po zvočnikih dali poziv naj gremo proti dvprani kjer bomo predstavljali raziskovalne naloge. Na vrsti sem bila druga. Šlo mi je dobro in po nastopu sem si lahko za nagrado zbral eno knjigo in vzel en sendvič. Doktor Edvard Kobal je s ponosom povedal da je tudi on iz Logatca.

Po predstavitvi sem se šla v stranišče preobleč, ker me je čakalo presenečenje. Oči je bil skrivnosten in mi ni hotel povedati kaj mi je pripravil. Kar neka časa sva hodila po cesti proti živalskemu vrtu. Končno sva prišla do table, ki mi je povedal kakšno presenečenje mi je oči pripravil. Na tabli je bil narisan konj, na njej pa je pisalo "Konjeniški klub Rožnik".

Ta klub ima islandske konje. Ti konji so malo majši in mirni. Najprej sva opazovala fanta, ki je jahal konja, ob njem pa je hodil vaditelj. Povprašala sva kje se zberemo. Odšla sva do hiše, kjer so se že zbirali ostali člani tega kluba. Hitro smo skrtačili vsak svojega konja jim očistil podkve in jih osedlali. Seveda nismo pozabili na varnost zato sem dobila tudi čelado. Jaz sem dobila za jahanje mirno in prijazno kobilo. In odpravili smo se. Potovala sem po Rožniku. Na kobili je prijetno jahati. Jahala sem celo uro, oči in vodnik pa sta hodila ob meni in klepetala. Kobili ki sem jo jahala je ime Jotis kar pomeni kraljica.

Ko je minila ura jahanja sva se odpravila v bljižno restavracijo. Očiju sem se zahvalila za prijetno presenečenje. V restavraciji sva naročila pečen krompirček in dunajski zrezek. Ko sva pojedla sva se odpravila proti domu. Ko sva prišla domov me je čakalo še eno presenečenje. Za nastop v Cankarjevem domu sem dobila Čudovito malo enciklopedijo 1. del Vesolje, znanost.