Pet žabic je že na svobodi

V akvariju imamo že šest žabic. Ker so že velike in samostojne, smo se odločili, da bomo odnesli na mlako. V pokrov steklenega glaža smo naredil luknje, v glaž pa smo dali dali moker papirnat robček. Sedaj je bilo treba žabice samo še poloviti. To se naredila jaz. Šlo mi je dobro. Ujela sem pet žabic. Žabico z eno nogo smo pustili doma, saj je verjetno bolj na varnem kot v naravi. S seboj smo vzeli tudi žabjega kralja, ki je že nestrpno čakal, da popelje svoje žabice v naravo.

Proti mlaki smo se odpeljali s kolesi. Da smo našli premerno lužo smo morali peš daleč čez močvirje. Ko smo skočili čez manjši potoček je oči rekel, da jih v potoček ne bomo dali ker so v njem ribe. Še nekaj časa smo hodili in končno smo našli primerno mlako. Vode je bilo malo, zato pa v njej ni bilo rib. Ker je sedaj že dlje časa suša, smo prepričani, da bo voda ostala, tudi če še nekaj časa ne bo deževalo.

Žabji kralj, se je ponosno usedel na rob mlake, odprli smo kozrec in žabice so počasi in previdno poskale svobodi naproti. Le največja moja Prva žabica ni hotela iti. Kar nekaj časa je trajalo, da se je odločila za skok v prostost. Ko smo že skoraj odšli je moja Prva žabica skočila na list in gledala za nami.

Od sedaj naprej ne bo več solate z babičinega vrta, pa tudi lesenega pokrova nad akvarijem ne. Bodo pa širjave močvirja v katerih bodo žabice svobodne, kjer pa jih čakajo tudi nevarnosti.